Po kar dolgem uvodu, smo jih seznanili, kaj vse lahko počnemo na invalidskem vozičku in s katerimi športi se ukvarjamo. Predstavili smo jim smučanje z monoskijem in nato zaigrali še košarko, ter jim na koncu ponudili še športne vozičke, da so se lahko še sami prepričali, da ni tako enostavno upravljati vozička in voditi žoge.
O prisrčnem in s pozitivno energijo napolnjenem dopoldnevu najbolj zgovorno pričajo misli učencev:
- Všeč mi je bilo, ko so igrali košarko, ker nisem vedel, da to oni zmorejo. / Erazem
- Bila sem začudena nad tem, kaj invalidi vse zmorejo. /Nena
- Nisem si predstavljal, kako invalidi lahko smučajo in mi je bilo všeč, da so nam to pokazali. /Gabriel
- Nisem vedel, da imajo take vozičke, ki imajo kolesa postrani. /Tim
- Nisem si predstavljala, kako gredo oni na sedežnico. /Nika
- Fino se mi je zdelo, da lahko sami vozijo avto. /Nika č.
- Hvala vam, ker ste prišli, igrali košarko in dobro metali na koš. Zdaj vem, zakaj moram bolj paziti na hrbtenico./ Nejc
- Zelo mi je bilo všeč, ko sem videla, kako se trudite, da bi nam bilo zanimivo, da bi se kaj naučili. Hvala, ker ste si vzeli čas za nas. / Dora
- Meni je bilo všeč, ker smo se lahko malo popeljali z vozički. /Ula
- Spoznala sem pomembno sporočilo, da moram ubogati atija in mamico, ko mi kaj prepovedujeta./Meta
- Razmišljala sem, kaj bi bilo, če ne bi mogla več trenirati karateja. /Elizabeta
- Poškodovali so se in niso obupali. Z njihovih obrazov sije sreča./ Bine
- Želim, si še takih srečanj./Gal
Please follow and like us:
20
