Kot vsako leto smo se člani gorenjskega društva odpravili na rehabilitacijo, vendar letos z eno razliko. Odpravili smo se skupaj, kot ekipa. Konec avgusta je bilo v Pacugu vreme še vedno poletno, shladilo se je šele ponoči. Vroče dni smo preživeli večinoma v vodi, hladili pa smo se tudi v bifeju s hladno pijačo ali sladoledom. Priporočam Magnum limona in malina… Ves čas smo uživali v prijetni družbi in se zabavali. Vendar tu so terapije! Ampak to ni bil noben bau-bau. Zaradi prijaznosti in pozitivnosti fizioterapevtov, so bile terapije super, stkala pa so se tudi mnoga nova prijateljstva, vendar kljub temu terapije niso bile nič manj strokovne. Tudi zgodnje jutranje ure terapij za večino niso bila ovira, da bi se odrekli druženju še dolgo v noč. Nekaj večerov smo preživeli v Pacugu, vendar nas strmi klanci niso uspeli zadržati pred svetom. Vozili smo se v Portorož, Piran, celo Koper. Šli smo tudi na Ribiški praznik v Izolo, kjer so igrali Mi2, Booom!, Čuki in še nekaj drugih. Tam smo vsi (od najstarejšega do najmlajšega) pokazali svoj plesni talent, našega petja pa hvala bogu ni bilo mogoče slišati zaradi glasne glasbe. Nekaj članov se je na žalost zaradi zdravstvenih in drugih razlogov predčasno vrnilo domov. Lahko rečem, da se vsi veselimo naslednjega leta, ter da se domov vračamo kot prerojeni in fizično močnejši. Poleg že omenjenih fizioterapevtov, lahko pohvalimo tudi kelnarice, ki so z nasmeškom neutrudljivo nosile hladno pijačo; sobarice, ki so vsak dan prijazno čistile sobe, ter kuharje za odlično hrano. Ter ostale, zaradi katerih je bilo vse tako kot je bilo. Vse skupaj s super družbo pa se je združilo v nepozabnih 17 dni.
20
