Prišel je konec avgusta, in kot že pretekli dve leti, smo tudi letos Gorenjci, v tem terminu, napolnili Dom paraplegikov v Pacugu. Polni energije smo prišli na obnovitveno rehabilitacijo, odšli pa z nekoliko manj energije. Zakaj? Težko je biti v družbi prijateljev in hoditi zgodaj spat. Poleg tega pa kjerkoli se je kaj dogajalo, tam smo bili mi. Ribiški dnevi (Jamocracy, Rock’n’band, Redhedii), Ansambel Saša Avsenika, Tomislav Bralić i klapa Intrade, Siddharta,… Če pa se ni nič dogajalo, smo si pa sami naredili zabavo – en dan smo šli na pico, imeli smo karaoke večer, šli v kazino… . Pa verjetno sem še kaj pozabil. V glavnem uživali smo. Manj prespane noči pa nas niso ovirale na terapijah, ki so bile, kot vedno – odlične. Pohvale vsem terapevtom. Kot naročeno je bilo tudi vreme, sicer nam je veter odpihnil prvi dan Ribiških dnevov, ampak potem pa je bilo zopet sončno in vroče. Voda v bazenu je bila tudi zelo topla, zato smo popoldneve večinoma preživeli v bazenu. Zaradi novega dvigala je bil vstop vanj predvsem za težje gibalno ovirane še toliko lažji. Ampak letos se nismo kopali samo v bazenu… ne ne ne… kopali smo se tudi v morju! Veliko se dela na dostopnosti invalidov, kar nas zelo veseli, in tako so letos v Portoroži in Piranu postavili Sea track. Sanke ki te zapeljejo v morje, kar so najpogumnejši tudi preizkusili in zelo pohvalili. Veliko je bilo zanimivih trenutkov, zgodb s katerimi bi lahko napisal več strani, ampak sem še rahlo utrujen in moram nadoknadit izgubljen spanec. Veselimo se že drugega leta, ko se s prijatelji iz drugih društev spet srečamo v Pacugu. In pa hvala vsem, ki ste nam omogočili nepozabnih 17 dni – fizioterapevti, kuharji, natakarice, čistilke, in vsi ostali – še enkrat hvala.
Aljoša Habjan
20
