Pravilnik o računovodstvu

Pravilnik o računovodstvu
Na podlagi določil 26. člena Zakona o društvih (Ur.l. št. 61/06), določil Uvoda v Slovenske računovodske standarde in Slovenskega računovodskega standarda 33 ter v skladu s 37. členom Statuta Društva paraplegikov Gorenjske je Upravni odbor, dne 6. Junija 2012 sprejel naslednji
PRAVILNIK O RAČUNOVODSTVU ZA DRUŠTVO PARAPLEGIKOV GORENJSKE
I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

 

Računovodstvo zagotavlja resnične podatke oziroma informacije o finančnem in materialnem poslovanju Društva paraplegikov Slovenije (v nadaljevanju DPG).

 

2. člen

 

Ta pravilnik ureja organiziranost in delovanje računovodstva za DPG.

Poslovne knjige Društvu vodi računovodski servis, s katerim je sklenjena pogodba o računovodenju.
( v nadaljevanju: računovodstvo Društva).

 

3. člen

 

Vodenje poslovnih knjig in sestava letnega poročila sta v skladu z računovodskim standardom za društva (SRS 33), kadar pa pri računovodskem obravnavanju poslovnih dogodkov SRS 33 ni po svoji vsebini specifičen, se uporabljajo pravila, določena s splošnimi Slovenskimi računovodskimi standardi in predpisi.

4. člen

V posameznih poglavjih tega pravilnika se obravnavajo:
•organiziranost in delovanje računovodstva,
•knjigovodske listine in poslovne knjige,
•popis sredstev in obveznosti do virov sredstev,
•računovodski izkazi s pojasnili,
•hranjenje knjigovodskih listin, poslovnih knjig in letnih poročil,
•pripoznavanje in vrednotenje postavk v računovodskih izkazih in
•končne določbe.
II. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
5. člen

Opredmeteno osnovna sredstva, zajemajo osnovna sredstva, ki jih ima Društvo za opravljanje storitev oziroma dajanje v najem ali za pisarniške namene in se bodo po pričakovanjih uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju.

Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, oprema, druga oprema, biološka sredstva in drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta.

Stvari, dane v finančni najem, same niso ali ne spadajo med opredmetena osnovna sredstva, temveč so sestavni del dolgoročnih terjatev.

Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo pri opredmetenih osnovnih sredstvih, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve.

Deleži v opredmetenih osnovnih sredstvih, ki so last več oseb, se obravnavajo posebej.

 

6. člen

Opredmeteno osnovno sredstvo, vzeto v finančni najem, se izkazuje med osnovnimi sredstvi, vendar ločeno od drugih istovrstnih osnovnih sredstev.

Opredmetena osnovna sredstva, ki se ne uporabljajo trajno, čeprav so še uporabna, se izmerijo po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.

 

7. člen

 

Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi (npr. povečana zmogljivost strojev, povečanje prostorov,…). Stroški, ki pa omogočajo podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva (npr. zamenjava oken, strešne kritine,…), najprej zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti. Pri tem je potrebno upoštevati, da je s podaljšanjem dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva mišljeno podaljšanje prvotno opredeljene dobe, v kateri se opredmeteno osnovno sredstvo amortizira.

Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pri

čakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Navadno se pripoznajo kot stroški oziroma poslovni odhodki, kadar se pojavijo.

 

8. člen

 

Društvo uporablja model nabavne vrednosti in torej vodi opredmetena osnovna sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca po tem, ko je razpoložljivo za uporabo.

 

9. člen

 

Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega protivrednosti 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega protivrednosti vrednosti 500 evrov, se lahko razporedi med material.
Drobni inventar, katerega doba koristnosti je do leta dni in drobni inventar, katerega doba uporabe je nad leto dni, vendar je njegova nabavna vrednost do 100 evrov, Društvo takoj odpiše v breme stroškov tekočega leta.

Metoda odpisa drobnega inventarja:
•drobni inventar, katerega življenjska doba je krajša od enega leta, se odpiše v breme stroškov takoj, ko se odda v uporabo.
•drobni inventar, ki se vodi v okviru razreda 0, se odpisuje po metodi enakomernega časovnega odpisa.

 

10. člen

 

Odgovorne osebe za nabavo osnovnih sredstev ter likvidacijo so opredeljene v prilogi št. 1.

Uporabljena metoda amortiziranja osnovnih sredstev je enakomerna metoda časovnega odpisa, amortizacijske skupine in amortizacijske stopnje so opredeljene v prilogi št. 2.

 

11. člen

 

Opredmetena osnovna sredstva se vrednotijo po dokumentirani nakupni ceni, povečani, za dokumentirane oziroma dokazljive neposredne stroške, ki jih je mogoče pripisati njihovi usposobitvi za uporabo. Nabavno vrednost lahko tudi sestavljajo stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Stroški izposojanja so obresti in drugi stroški, ki nastajajo v družbi v zvezi z izposojanjem finančnih sredstev za pridobitev opredmetenega osnovnega sredstva.

Predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.

Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva velika, se razporedi na njegove dele. Če imajo ti deli različne dobe koristnosti, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva se obravnava vsak del posebej.

Nabavna vrednost podarjenih osnovnih sredstev, katerih nakupna cena oziroma tržna vrednost ni znana, se določi z ocenitvijo, pri čemer se upošteva nabavna vrednost enakega ali primerljivega osnovnega sredstva.

Osnovna sredstva, ki jih je izdelala Društvo sama, se vrednotijo po stroških, ki jih je mogoče pripisati njihovi usposobitvi za uporabo.

Donacije in državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti, temveč se vštevajo med dolgoročne odložene prihodke in se porabljajo skladno z obračunano amortizacijo.

Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno z državno podporo ali donacijo, se izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana pa po pošteni vrednosti.
12. člen
Opredmetena osnovna sredstva se lahko prevrednotijo zaradi okrepitve na podlagi ocenitve, ki jo opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti sredstev. Za znesek prevrednotenja zaradi okrepitve se izkaže presežek iz prevrednotenja.
Društvo mora zaradi oslabitve prevrednotiti opredmetena osnovna sredstva praviloma takoj, sicer pa najmanj takrat, ko njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se upošteva poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja.

Za znesek prevrednotenja zaradi oslabitve se izkažejo drugi odhodki.

Pri prevrednotenju zaradi odprave oslabitve se do zneska prejšnje oslabitve izkažejo drugi prihodki, za preostali znesek prevrednotenja pa se izkaže presežek iz prevrednotenja.

Če je bilo opredmeteno osnovno sredstvo pred prevrednotenjem zaradi oslabitve okrepljeno, se najprej zmanjša presežek iz prevrednotenja, za preostali znesek pa se izkažejo drugi odhodki.

 

13. člen

 

Ključni pojmi so:
•nabavna vrednost je znesek denarnih sredstev ali denarnih ustreznikov ali pa poštene vrednosti drugih nadomestil, plačana oziroma dana za pridobitev sredstva v času njegove nabave ali gradnje,
•knjigovodska vrednost je znesek, s katerim se sredstvo pripozna po odštetju vseh nabranih amortizacijskih popravkov in nabranih izgub zaradi oslabitve,
•nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je večja izmed dveh postavk: njegova (njena) poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali njegova (njena) vrednost pri uporabi.
•denar ustvarjajoča enota je najmanjša določljiva skupina sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke, v veliki meri neodvisne od denarnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev,
•poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznosti ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski inštrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta medsebojno neodvisni in enakopravni.
•poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, je znesek, ki ga je mogoče pridobiti s prodajo sredstva ali denar ustvarjajoče enote v poslu med dobro obveščenima in voljnima strankama, v katerem sta medsebojno neodvisni in enakopravni, zmanjšan za stroške prodaje,
•preostala vrednost sredstva je ocenjeni znesek, ki bi ga podjetje na ta dan prejelo za odtujitev, če bi starost in stanje sredstva že nakazovala konec njegove dobe koristnosti,
•vrednost pri uporabi, je sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, ki bodo izhajali iz sredstva ali denar ustvarjajoče enote,
•stroški odtujitve so stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno odtujitvi sredstva ali denar ustvarjajoče enote, brez stroškov financiranja in davka iz dobička
•izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote presega njegovo (njeno) nadomestljivo vrednost.
•finančni najem je najem, pri katerem pomembna tveganja in pomembne koristi, povezani z lastništvom med najetim opredmetenim osnovnim sredstvom, prenesejo na najemnika. Lastninska pravica lahko preide na najemnika ali pa tudi ne. Takega najema praviloma ni.
III.NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE

14. člen

 

Med neopredmetena dolgoročna sredstva sodijo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine, dolgoročno odloženi stroški razvijanja, sredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva ter dolgoročne aktivne časovne razmejitve.

Dolgoročne aktivne časovne razmejitve so vnaprej plačani stroški.

Naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine (v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice) ustvarjajo prihodnje gospodarske koristi.

Dolgoročno razmejeni stroški razvijanja so tisti stroški, ki se nanašajo na več obračunskih obdobij. Vrednotijo se z zaračunanimi zneskih. Stroški razvijanja se zmanjšujejo posredno z letnim popravkom, ugotovljenim na podlagi amortizacijskih stopenj, ki jih vnaprej določi Zvezo.

Vnaprej plačani stroški, so tisti stroški, ki se nanašajo na več obračunskih obdobij. Vnaprej plačani stroški se vrednotijo s plačanimi zneski. Za znesek, ki se prenese v stroške, se vnaprej plačani stroški zmanjšajo neposredno.

Amortiziranje se začne, ko je neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti na razpolago za uporabo. Stopnja amortizacije se določi glede na dobo koristnosti. Dobro ime in neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizirata, ampak se prevrednotita zaradi oslabitve.

Društvo uporablja model nabavne vrednosti in torej vodi neopredmetena sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

 

15. člen

 

Pri pomembnih neopredmetenih sredstvih, Društvo preverja nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje čista vrednost pri uporabi, ki se oceni na podlagi bodočih denarnih tokov. Oslabitev se opravi v primeru ko knjigovodska vrednost neopredmetenih sredstev presega njihovo nadomestljivo vrednost

Neopredmetena osnovna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

 

16. člen

 

Ključni pojmi so:
•neopredmetena osnovna sredstva so dolgoročna sredstva, ki soustvarjajo poslovne zmogljivosti in niso zgolj postavke dolgoročnih časovnih razmejitev,
•usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva so neopredmetena sredstva pripoznana kot usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva na podlagi sklenjenih pogodb, in ne izpolnjujejo pogojev za samostojno pripoznavanje opredmetenih osnovnih sredstev oziroma delov teh sredstev.
•stroški raziskovanja so stroški izvirnega in načrtovanega preiskovanja, ki se opravlja v upanju, da bo pripeljalo do novega znanstvenega ali strokovnega znanja in razumevanja,
•stroški razvijanja so stroški prenašanja ugotovitev raziskovanja ali znanja v načrt ali projekt proizvajanja novih ali bistveno izboljšanih proizvodov ali storitev, preden se začne njihovo proizvajanje oziroma opravljanje za prodajo,
•koncesija je odobritev ali pooblastilo, ki ga dá država za izrabo naravnega bogastva ali opravljanje javne službe. Računovodsko se obravnava nabavna vrednost koncesije,
•patent je pravica na podlagi izuma; praviloma ga izrablja lastnik sam in hkrati drugim prepove njegovo izrabljanje, daje v promet proizvode, pridobljene po zavarovanem izumu, in prejema nadomestila, če kdo drug po pogodbi izrablja njegov s patentom zavarovani izum. Računovodsko se obravnavajo nabavna vrednost patenta in stroški v zvezi z njegovim nastajanjem,
•licenca je pravica do uporabe patenta. Računovodsko se obravnava nabavna vrednost licence, če je plačana vnaprej za daljše obdobje,
•blagovna znamka je pravica, s katero se zavaruje blagovni znak, ki se v gospodarskem prometu uporablja za razlikovanje. Računovodsko se obravnavajo nabavna vrednost blagovne znamke oziroma stroški in izdatki v zvezi z njeno pridobitvijo.

 

IV. FINANČNE NALOŽBE

 

17. člen
Finančne naložbe so naložbe v obliki danih posojil ter pridobljenih dolgoročnih vrednostnih papirjev in lastniških deležev.
18. člen
Tiste finančne naložbe, ki so najpozneje v 12 mesecih namenjene prodaji, so kratkoročne finančne naložbe, tiste, ki jih bo Društvo prodala čez več kot 12 mesecev, so dolgoročne finančne naložbe.
Finančne naložbe v posojila se vrednotijo z zneski, ki jih Društvo na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin terja od dolžnikov. Naložbe v kapital, vrednostne papirje in terjatve, pridobljene z nakupom, se vrednotijo po nakupni ceni.
19. člen
Prevrednotovanje finančnih naložb zaradi okrepitve se ne opravlja.
Finančne naložbe se prevrednotujejo zaradi oslabitve, če se utemeljeno domneva, da ne bodo poravnane oziroma da ne bodo poravnane v celoti. Zmanjšajo se s popravkom vrednosti , ki se oblikuje v breme finančnih odhodkov. Odpisi finančnih naložb se tedaj, ko so utemeljeni z ustreznimi listinami, pokrijejo v breme tako oblikovanih popravkov vrednosti.

 

20. člen
Ključni pojmi so:
•dolgoročna finančna naložba je finančna naložba, ki jo ima podjetje naložbenik v posesti v obdobju, daljšem od leta dni, in s katero naj bi dolgoročno doseglo donos, in ne trgovalo. Vsaka druga finančna naložba se v bilanci stanja izkazuje kot kratkoročna finančna naložba.
•finančni inštrument je pogodba, na podlagi katere nastane finančno sredstvo enega podjetja in hkrati finančna obveznost ali kapitalski finančni inštrument drugega podjetja. Pri tem je finančno sredstvo vsako sredstvo, ki je a) denar; b) pogodbena pravica prejeti denar ali drugo finančno sredstvo; c) pogodbena pravica zamenjati finančne inštrumente z drugimi pod pogoji, ki utegnejo biti ugodni, ali č) kapitalski finančni inštrument drugega podjetja ali d) pogodba, ki se lahko poravna ali se bo lahko poravnala z lastnimi kapitalskimi inštrumenti podjetja.
•vrednostni papir (vrednostnica) je listina, s katero se izdajatelj zaveže izpolniti zapisano obveznost do njenega zakonitega imetnika. Lastniški vrednostni papir izda podjetje v zvezi s svojim kapitalom, dolžniški vrednostni papir pa v zvezi s svojim dolgom,
•izpeljani finančni inštrument (izvedeni finančni inštrument) je finančni inštrument, a) katerega vrednost se spremeni zaradi spremembe določene obrestne mere, tečaja vrednostnih papirjev, cene blaga, valutnega tečaja, indeksa cen, zaupanjske (kreditne) sposobnosti ali podobnih spremenljivk; b) ki ne zahteva začetne čiste finančne naložbe ali ki zahteva le majhno čisto začetno finančno naložbo in c) ki se poravna v prihodnosti. Izpeljani finančni inštrumenti so na primer blagovna ali finančna rokovna (terminska) pogodba, pogodba o finančni zamenjavi in pogodba o opcijah. Lahko se uporablja tudi kot inštrument za varovanje pred tveganjem,
•odplačna vrednost finančnega sredstva je znesek, s katerim se finančno sredstvo izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oziroma zmanjšan (po metodi efektivnih obresti) za nabrano odplačilo razlike med začetnim in v plačilo zapadlim zneskom ter zmanjšan (neposredno ali s preračunom na kontu popravka vrednosti) zaradi oslabljenosti ali neudenarljivosti.
•metoda efektivnih (veljavnih) obresti je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev in razporejanja prihodkov iz obresti ali odhodkov v ustreznem obdobju. Efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno razobrestuje (diskontira) ocenjeni tok prihodnjih denarnih plačil ali prejemkov v pričakovani dobi finančnega inštrumenta – ali, če je ustrezno, v krajšem obdobju – na čisto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere mora podjetje oceniti denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih določb finančnega inštrumenta (na primer predplačila, nakupne in podobne opcije), vendar ne sme upoštevati prihodnjih krteditnih izgub. Izračun vključuje vsa nadomestila in zneske, plačane ali prejete med strankama pogodbe, ki niso sestavni del efektivne obrestne mere, ter stroške posla in vse druge premije ali popuste. Predpostavlja se, da je možno denarne tokove in pričakovano dobo skupine podobnih finančnih inštrumentov zanesljivo oceniti. Vendar pa mora podjetje v tistih redkih primerih, ko denarnih tokov ali pričakovane dobe finančnega inštrumenta ( ali skupine finančnih inštrumentov) ni mogoče zanesljivo oceniti, uporabiti pogodbene denarne tokove v vsej dobi finančnega inštrumenta (ali skupine finančnih inštrumentov).
•kapitalski inštrument je vsaka pogodba, ki dokazuje preostali delež v sredstvih podjetja po odštetju vseh njegovih dolgov.
•običajen nakup ali običajna prodaja je nakup ali prodaja finančnega sredstva po pogodbi, katere določbe zahtevajo izročitev tega sredstva v roku, ki ga na splošno določajo predpisi ali dogovor na zadevnem trgu
•stroški posla so stroški, pripisljivi neposredno pridobitvi, izdaji ali odtujitvi finančnega sredstva
•datum trgovanja (menjave) je datum, na katerega se podjetje zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Datum trgovanja se nanaša na a) pripoznanje sredstva, ki naj bi bilo prejeto, in obveznosti, ki naj bi bila poravnana, na datum trgovanja ter b) odpravo pripoznanja sredstva, ki je prodano, pripoznanje dobička ali izgube pri odtujitvi in pripoznanje terjatve do kupca za plačilo na datum prodaje. Na splošno se obresti od sredstva in ustrezne obveznosti ne začnejo obračunavati pred datumom poravnave, ko se prenese lastninska pravica.
•datum poravnave (plačila) je datum, ko se sredstvo izroči podjetju ali ga izroči podjetja. Datum poravnave se nanaša na a) pripoznanje sredstva na dan, ko ga podjetje prejme, ter b) odpravo pripoznanja sredstva in pripoznanje dobička ali izgube ob odtujitvi na dan, ko ga podjetje izroči. Kadar se pri obračunavanju uporabi datum poravnave, obračuna podjetje spremembo poštene vrednosti sredstva, ki bo prejeto, v obdobju med datumom trgovanja in datumom poravnave na enak način, kot obračuna pridobljeno sredstvo. Torej se sprememba vrednosti ne pripozna za sredstva, ki se izkazujejo po nabavni vrednosti ali odplačani vrednosti; pripozna se v poslovnem izidu za sredstva, ki so razvrščena kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in v kapitalu za sredstva, ko so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo.
•izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost.
•inštrument za varovanje pred tveganjem je za obračunavanje varovanja pred tveganjem določen izpeljani finančni inštrument ali določeno neizpeljano finančno sredstvo ali določena finančna obveznost, katere(ga) poštena vrednosti ali denarni tokovi bo (do) po pričakovanju pobotala (pobotali) spremembo poštene vrednosti ali denarnih tokov pred tveganjem varovane postavke.
•pred tveganjem varovana postavka je sredstvo, dolg, trdna obveza ali zelo verjetno predviden posel ali čista naložba v enoto v tujini, ki a) izpostavlja podjetje tveganju spremembe poštene vrednosti ali spremembe prihodnjih denarnih tokov in b) je za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem določena kot varovana pred tveganjem.
•varovanje pred tveganjem je določitev enega ali več inštrumentov za varovanje pred tveganjem, tako da se sprememba njegove (njihove) poštene vrednosti ali prihodnjih denarnih tokov v celoti ali delno pobota s spremembo poštene vrednosti ali denarnih tokov pred tveganjem varovane postavke,
•nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo so tista nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev), za katerih (katere) knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjih dvanajstih mesecih in ne za nadaljnjo uporabo.
•donosi iz finančnih naložb so donosi, ki letno pritekajo od podjetij, v katere so te naložbe naložene (na primer obresti, deleži v čistem dobičku, najemnine pri finančnem najemu), in donosi iz njihove odtujitve (na primer presežek iztržka zanje nad njihovo nabavno vrednostjo oziroma knjigovodsko vrednostjo po prevrednotenju),
•poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznosti ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski inštrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta medsebojno neodvisni in enakopravni.
•denarne postavke so denarna sredstva, ki jih ima podjetje, ter finančne naložbe v posojila, ki jih bo podjetje prejelo poravnane v določeni ali določljivi velikosti denarnih sredstev.

 

V. ZALOGE

 

21. člen
Drobni inventar, dan v uporabo, prenese Društvo takoj med stroške do vrednosti 100 EUR, lahko pa ga v obdobju, ki ni daljše od leta dni, postopoma prenaša mednje.

 

22. člen

 

Zaloge materiala in trgovskega blaga se vrednotijo po nakupnih cenah, zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje pa s stroški izdelavnega materiala in tujih izdelavnih storitev.

 

23. člen

 

Zaloge materiala in trgovskega blaga se na koncu obračunskega obdobja ovrednotijo po zadnjih dokumentiranih nakupnih cenah, zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje pa po zadnjih cenah potroškov izdelavnega materiala in tujih izdelavnih storitev. Za ugotovljene razlike se popravijo stroški porabljenega materiala ali prodanega trgovskega blaga oziroma materiala in storitev.

Za ugotovljene razlike se popravijo stroški porabljenega materiala ali prodanega trgovskega blaga oziroma matreiala in storitev.

 

24. člen

 

Nekurantne zaloge materiala se prevrednotijo, če je njihova knjigovodska vrednost večja od njihove nadomestljive vrednosti, nekurantne zaloge trgovskega blaga in proizvodov pa, če je njihova knjigovodska vrednost večja od njihove iztržljive vrednosti.

 

25. člen

 

Ključni pojmi so:
•material v širšem pomenu so osnovni in pomožni material, polproizvodi, deli, nadomestni deli, drobni inventar ter gorivo in mazivo. Odpadki pri odpisanih stvareh ali lastni proizvodnji se štejejo za material, če so namenjeni prodaji,
•drobni inventar v širšem pomenu so orodje, naprave in druga oprema ter ločljiva embalaža in podobne stvari z dobo koristnosti do leta dni. Podjetje lahko uvrsti med drobni inventar tudi stvari drobnega inventarja, katerih doba koristnosti je daljša od leta dni in katerih posamična nabavna cena ne presega tolarske vrednosti 500 evrov,
•trgovsko blago so kupljeni proizvodi, namenjeni prodaji,
•uvozne dajatve v okviru nabavne cene so carina pri uvozu, vstopni davek na dodano vrednost in morebitne druge dajatve pri nabavi,
•neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški prevoznega zavarovanja, stroški posebej zaračunane embalaže, stroški spremljanja blaga, stroški storitev posredniških agencij in podobni stroški, ki bremenijo kupca,
•popusti pri nakupni ceni so le popusti, zapisani na računu; kasneje dobljeni popusti zmanjšujejo poslovne odhodke,
•stalna (ocenjena, standardna) cena je načrtovana (planska) nabavna cena ali pa načrtovani stroški v duhu SRS 4.11.,
•čista iztržljiva cena je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, znižana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo,
•izvirna vrednost je vrednost gotovine ali poštena vrednost nadomestila za pridobitev sredstev,
•stroški izposojanja so obresti in drugi stroški v zvezi z izposojanjem finančnih sredstev, porabljenih za pridobitev zalog.

 

VI. TERJATVE

 

26. člen
Terjatve se pojavljajo do kupcev, članov društev in Društva in iz drugih naslovov.
Terjatve do članov se izkazujejo na posebnih analitičnih kontih.
Tiste terjatve, ki zapadejo v plačilo najpozneje v 12 mesecih so kratkoročne terjatve, tiste terjatve, ki zapadejo v plačilo čez več kot 12 mesecev so dolgoročne terjatve.
Terjatve se vrednotijo v zneskih, ki jih Društvo na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin terja od dolžnika
Terjatve pridobljene z nakupom se vrednotijo po nakupni ceni.

 

27. člen
Prejeti vrednostni papirji za poravnavo terjatev niso sestavni del terjatev. Prejeti čeki in takoj udenarljivi vrednostni papirji so sestavni del denarnih sredstev, prejete menice in vrednostni papirji s kasnejšo zapadlostjo v plačilo pa sestavni del kratkoročnih finančnih naložb.

Zamudne obresti se obračunavajo poslovnim partnerjem, ki so dlje časa dolžni v skladu s poslovno politiko, ki jo določa poslovodstvo Društva. Društvo popravkov terjatev ne določa v odstotku od neporavnanih terjatev na podlagi izkušenj iz preteklih let, temveč na podlagi ocene izterljivosti vsake posamične terjatve.

Terjatve do tujine se na dan 31.12. preračunajo po srednjem tečaju Banke Slovenije.

 

28. člen
Odgovorni osebi za spremljanje terjatev do kupcev in tudi za druge terjatve je naloženo, da najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnega obračuna poslovanja, preveri ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve. Vrednosti terjatev na dan bilance stanja ta oseba, preveri preden posreduje podatke inventurni komisiji za obveznosti in terjatve. Inventurna komisija presodi vse postavke terjatev z vidika pravilnosti in izterljivosti in predlaga vodstvu Društva določene ukrepe.
Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku ali ki niso poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, je treba izkazati kot dvomljive. Terjatve, za katere se je začel sodni postopek, je treba izkazati kot sporne, obračunati popravek njihove vrednosti v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, pri tem pa upoštevati, da morajo biti prikazane z utemeljenim poplačljivim zneskom. Z » rednim rokom« je mišljen rok, dogovorjen v skladu s pogodbo oziroma drugo ustrezno listino.
Dvomljive in sporne terjatve se prenesejo na ustrezen konto, če je potekel rok 180 dni po zapadlosti terjatve in terjatev ni bila poravnana. Te terjatve je potrebno terjati z opomini in v kolikor to ni uspešno, zadeve preda vodstvo Društvo odvetniku za tožbo. Pri vlaganju tožb je treba upoštevati načelo ekonomičnosti, to pa pomeni, da je treba preučiti izterljivost terjatve in ravnati tako, da stroški izterjave ne bi presegli izterljive vsote. Zakoniti zastopnik Društva lahko s sklepom določi, da se terjatev do določenega zneska ne toži.

Društvo zaradi oslabitve prevrednotuje tiste terjatve, ki do 31.12. tekočega letaniso bile poravnane in za katere obstaja mala verjetnost, da bodo poravnane, če je rok za plačilo že potekel. Popravek vrednosti terjatev se v skladu s SRS šteje kot redni finančni odhodek v letu, ko je oblikovan, če pa je terjatev kasneje poplačana, se celoten znesek terjatve vključi kot redni finančni prihodek poslovnega leta, v katerem je bila terjatev poplačana.

Če se na podlagi dokazanih listin in drugih utemeljenih razlogov komisijsko ugotovi, da posamezna terjatev ni izterljiva, se odpiše in pokrije v breme že oblikovanih popravkov vrednosti terjatev. Predlog za odpis terjatev pripravi odgovorna oseba, komisijo za ugotovitve dejanske potrebe za odpis posameznih terjatev pa na predlog odgovorne osebe imenuje zastopnik Društva.
Utemeljeni razlogi za odpis terjatev so:
-stečaj dolžnika, na podlagi sklepa o končanem postopku stečaja,
-končani postopek prisilne poravnave (sklep o uspešnem zaključku prisilne poravnave,
-likvidacija dolžnika (sklep o likvidaciji),
-pretečeni zastaralni rok po obligacijskem zakoniku.

Za kasnejše odpise terjatev so potrebne ustrezne dokazne listine: zavrnitev potrditve stanj terjatev, sodna odločba, sklep prisilne poravnave, sklep stečajnega postopka ali druge ustrezne listine.
Vsako popravljanje vrednosti terjatev mora biti potrjeno s strani zastopnika Društva ali organa upravljanja.

Inventurna komisija vsaj enkrat letno preveri oblikovanje popravkov vrednosti in odpisov terjatev.

 

29. člen

 

Prevrednotovanje terjatev zaradi okrepitve se ne opravlja.

Društvo zaradi oslabitve prevrednotuje tiste terjatve, ki do 31.12. tekočega letaniso bile poravnane in za katere obstaja mala verjetnost, da bodo poravnane, če je rok za plačilo že potekel. Popravek vrednosti terjatev se v skladu s SRS šteje kot redni finančni odhodek v letu, ko je oblikovan, če pa je terjatev kasneje poplačana, se celoten znesek terjatve vključi kot redni finančni prihodek poslovnega leta, v katerem je bila terjatev poplačana.

Če se na podlagi dokazanih listin in drugih utemeljenih razlogov komisijsko ugotovi, da posamezna terjatev ni izterljiva, se odpiše in pokrije v breme že oblikovanih popravkov vrednosti terjatev. Predlog za odpis terjatev pripravi odgovorna oseba, komisijo za ugotovitve dejanske potrebe za odpis posameznih terjatev pa na predlog odgovorne osebe imenuje zastopnik Društvo.

Utemeljeni razlogi za odpis terjatev so:
-stečaj dolžnika, na podlagi sklepa o končanem postopku stečaja,
-končani postopek prisilne poravnave (sklep o uspešnem zaključku prisilne poravnave,
-likvidacija dolžnika (sklep o likvidaciji),
-pretečeni zastaralni rok po obligacijskem zakoniku.

Za kasnejše odpise terjatev so potrebne ustrezne dokazne listine: zavrnitev potrditve stanj terjatev, sodna odločba, sklep prisilne poravnave, sklep stečajnega postopka ali druge ustrezne listine.
Vsako popravljanje vrednosti terjatev mora biti potrjeno s strani zastopnika Društva ali organa upravljanja.

 

30. člen
Terjatve, ki so izražene v tuji valuti in se po njihovem prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj, se prevrednotujejo z namenom ohranjanja njihove vrednosti.
31. člen
Ključni pojmi so:
•dolgoročna terjatev je terjatev, ki zapade v plačilo v obdobju, daljšem od leta dni,
•kratkoročna terjatev je terjatev, ki zapade v plačilo v obdobju, krajšem od leta dni,
•poslovni cikel je obdobje od pridobitve sredstva za uporabo do njegove prodaje za denar. Če poslovni cikel ni jasno opredeljen, se šteje, da traja leto dni,
•prodaja na up (kredit) je prodaja blaga ali storitve, ki ga (jo) kupec v trenutku prenosa nanj še ne plača,
•dvomljiva terjatev je terjatev, za katero se domneva, da ne bo poravnana oziroma ne bo poravnana v celotnem znesku.
•sporna terjatev je terjatev, ki sproži med upnikom in dolžnikom spor, ki ga rešuje sodišče,
•varščina je zastavljena nadomestna stvar, ki jo dá dolžnik upniku v zagotovilo, da bo izpolnil svoje obveznosti. Pri dolžniku je dana varščina izkazana kot terjatev, pri upniku pa dobljena varščina kot obveznost, ki zapade v plačilo ob poravnavi terjatve,
•predujem (predplačilo, avans) je vnaprejšnje plačilo dobavitelju za še ne v plačilo zapadlo obveznost. Pri kupcu je terjatev do dobavitelja, pri dobavitelju pa obveznost do kupca,
•preplačilo je presežek plačila obveznosti nad celotno obveznostjo, ki povzroči, da se pri plačniku pojavi ustrezna terjatev; navadno nastane zaradi pomote,
•poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski inštrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta medsebojno neodvisni in enakopravni.
•odplačna vrednost terjatev je znesek, s katerim se terjatev izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oziroma zmanjšan (po metodi efektivnih obresti) za nabrano odplačilo razlike med začetnim in v plačilo zapadlim zneskom ter zmanjšan zaradi oslabitve oziroma neudenarljivosti.
VII. NALOŽBENE NEPREMIČNINE

 

32. člen

 

Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe.

 

33. člen

 

Naložbena nepremičnina, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Takšni stroški vključujejo zaslužke za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine in druge stroške posla.

 

34. člen
Za merjenje naložbenih nepremičnin po pripoznanju se uporablja model nabavne vrednosti.

 

35. člen

 

Ključni pojmi so:
•knjigovodska vrednost je znesek, s katerim se sredstvo pripozna v bilanci stanja
•nabavna vrednost je znesek denarnih sredstev ali denarnih ustreznikov ali pa poštena vrednost drugih nadomestil, plačana oziroma dana za pridobitev sredstva v času njegove nabave ali gradnje ali, kjer je primerno, znesek, pripisan k temu sredstvu ob začetnem pripoznanju,
•poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski inštrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta medsebojno neodvisni in enakopravni,
•finančni najem je najem, pri katerem so pomembna tveganja in pomembne koristi, povezane z lastništvom nad najetim opredmetenim osnovnim sredstvom, prenesejo na najemnika. Lastninska pravica lahko preide na najemnika ali pa tudi ne. Takega najema praviloma ni mogoče enostransko razveljaviti. Najemodajalcu zagotavlja povrnitev naložbe v najem in še dobiček,
•poslovni najem je najem, ki ni finančni najem,
•lastniško uporabljena nepremičnina je nepremičnina, ki jo lastnik ali najemnik pri finančnem najemu uporablja pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev ali za pisarniške namene.
VIII. DENARNA SREDSTVA

 

36. člen

 

Denarna sredstva zajemajo denarna sredstva na računih, prek katerih Društvo posluje, depozite na takojšnji odpoklic, prejete čeke in gotovino v blagajni ter izdane čeke.

 

37. člen

 

Vrednotnice, kot so poštne znamke, koleki, bloki vozovnic in nalepke za krajevni javni promet ter boni za prehrano in podobno, se ne posedujejo za pretvorbo v gotovino, temveč da bi se z njimi poenostavila posebna plačila skladno z njihovimi raznovrstnimi nameni. Zato se ne obravnavajo kot gotovina, čeprav se hranijo v blagajni. Iz tega sledi, da se izkazujejo ločeno od gotovine. Ker to niso redna plačilna sredstva se v glavni knjigi zajemajo na kontih časovnih razmejitvah (aktivne časovne razmejitve), razen v primeru neznatnih vrednosti.

 

38. člen

 

Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost: v prvem primeru se pojavi redni finančni prihodek, v drugem primeru pa redni finančni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi, ne pa prevrednotovalni finančni prihodek oz. odhodek.

 

X. DOLGOROČNI DOLGOVI

 

39. člen
Društvo ločeno izkazuje dolgoročne finančne obveznosti in ločeno dolgoročne poslovne obveznosti. Podrobnejšo členitev oblikuje vodja računovodstva s kontnim načrtom Društva. So pa to dobljena posojila na podlagi pogodb, pa tudi dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema in dolgoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago.

Dolgoročni dolgovi se vrednotijo z zneski, ki jih Društvo na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin dolguje upnikom.
40. člen
Dolgoročni dolgovi, ki so že zapadli v plačilo in tisti, ki bodo zapadli v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja izkazujejo kot kratkoročni dolgovi.
41. člen
Dolgoročni dolgovi se prevrednotijo, če so izraženi v tuji valuti in se spremeni valutni tečaj ali če so izraženi v domači valuti in je med pogodbenima strankama dogovorjeno prevrednotenje zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. Prevrednotenje bremeni redne finančne odhodke, oziroma finančne prihodke v primeru padanja vrednosti tuje valute.

42. člen

Ključni pojmi so:
•denarna sredstva po računovodskem razumevanju so: gotovina, knjižni denar, denar na poti in denarni ustrezniki,
•denarna (monetarna) postavka je širši pojem od denarnih sredstev, v duhu tega standarda, saj obsega tudi terjatve in dolgove v denarju, vsa druga sredstva in obveznosti do virov sredstev pa so nedenarna (nemonetarne) postavke,
•dogovorjena samodejna zadolžitev na tekočem računu je znesek, do katerega se lahko po dogovoru z banko na tekočem računu pri njej samodejno uporablja posojilo, ki je po poslovnofinančnem razumevanju sestavni del celotnih razpoložljivih denarnih sredstev,
•finančni inštrument je pogodba, na podlagi katere nastane finančno sredstvo enega podjetja in hkrati finančna obveznost ali kapitalski inštrument drugega podjetja,
•finančno sredstvo je vsako sredstvo, ki je a) denar; b) pogodbena pravica prejeti denar ali drugo finančno sredstvo; c) pogodbena pravica zamenjati finančne inštrumente z drugimi pod pogoji, ki utegnejo biti ugodni; ali č) kapitalski finančni inštrument drugega podjetja; ali d) pogodba, ki se (lahko) poravna z lastnimi kapitalskimi inštrumenti podjetja.

 

XI. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

 

43. člen
Rezervacije so zneski, namenjeni pokritju sedanjih obvez, ki se bodo po predvidevanjih na podlagi obvezujočih preteklih dogodkov pojavile v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, in katerih velikost je mogoče zanesljivo izmeriti.
Dolgoročno pasivne časovne razmejitve so odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.
Med dolgoročne pasivne časovne razmejitve spadajo tudi zneski podpor, prejetih iz proračuna, in donacij, namenjeni pridobitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, če se popravki nabavne vrednosti teh sredstev oblikujejo v breme amortizacijskih stroškov.

44. člen
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve se ne prevrednotujejo.
Po koncu obdobja, za katero je bila oblikovana rezervacija, se njen celotni neporabljeni del prenese med ustrezne prihodke.

45. člen
Ključni pojmi so:
•rezervacija je sedanja obveza, katere čas in / ali znesek poravnave sta negotova,
•obveznost je sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere poravnava bo po pričakovanju v prihodnosti povzročila odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi,
•obvezujoč dogodek je dogodek, ki povzroči pravno ali posredno obvezo, zaradi katere ni nobene druge stvarne možnosti, kot da se takšna obveza poravna,
•pravna obveza je obveza, ki izhaja iz a) pogodbe; b) zakonov ali c) drugih pravnih predpisov,
•posredna obveza je obveza na podlagi tehle dejanj: a) strankam se na ustaljen način z objavljanjem usmeritev ali dovolj natančnimi sprotnimi izjavami nakaže, da bodo sprejete nekatere obveznosti, in b) pri teh strankah se zbudi utemeljeno pričakovanje, da bodo te obveznosti izpolnjene,
•pogojna obveznost je a) možna obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj je odvisen od (ne)pojavitve enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki se ne obvladujejo v celoti, ali b) sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za njeno poravnavo potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi, ali ker njenega zneska ni mogoče dovolj zanesljivo izmeriti,
•kočljiva pogodba je pogodba, pri kateri neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih obvez, ugotovljeni na koncu poslovnega leta, presegajo gospodarske koristi, ki se pričakujejo od nje,
•reorganiziranje je program, ki ga načrtuje in obvladuje uprava (ravnateljstvo) ter pomembno spreminja a) področje poslovanja oziroma b) način vodenja poslovanja,
•dolgoročno vnaprej vračunani stroški so stroški, ki so že razporejeni po poslovnih učinkih kot stroškovnih nosilcih, čeprav bodo nastali v prihodnosti,
•dolgoročno vnaprej vračunani odhodki so odhodki, ki so že upoštevani v poslovnem izidu, čeprav bodo nastali v prihodnosti.

 

XII. KRATKOROČNI DOLGOVI

 

46. člen
Kratkoročni dolgovi so finančni ali poslovni. Finančni dolgovi se pojavljajo, ker posojilodajalci vnašajo v Društvo denarna sredstva ali ker z denarjem poplačujejo njegove poslovne dolgove, poslovni dolgovi pa se pojavljajo, ker dobavitelji vnašajo v Društvo prvine, potrebne pri proizvajanju in opravljanju storitev. Obstajajo tudi kratkoročni dolgovi, prevzeti od drugih oseb.
Kratkoročni dolgovi zajemajo kratkoročne dolgove do dobaviteljev, do članov društev in Društva, do posojilodajalcev, do kupcev in ostalih. Dolgovi do članov Društva se izkazujejo na ločenih analitičnih kontih.
Kratkoročni finančni dolgovi so dobljena kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani kratkoročni vrednostni papirji razen čekov, ki se štejejo kot odbitna postavka pri denarnih sredstvih.
Kratkoročni poslovni dolgovi so kratkoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, kratkoročne obveznosti do zaposlencev za opravljeno delo, kratkoročne obveznosti do financarjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, kratkoročne obveznosti do države iz naslova davkov, tudi obračunanega davka na dodano vrednost. Posebna vrsta kratkoročnih poslovnih dolgov so obveznosti do kupcev za dobljene predujme pa tudi za prejete kratkoročne varščine.
Stroški izposojanja v zvezi s kratkoročnimi dolgovi so finančni odhodki.

 

47. člen

 

Kratkoročni dolgovi se vrednotijo z zneski, ki jih Društvo na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin dolguje upnikom.
Kratkoročni dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto.
Povečanje kratkoročnih dolgov povečuje redne finančne odhodke, enako dogovorjene in zamudne obresti. Zmanjšanje kratkoročnih dolgov pa povečuje redne finančne prihodke.
Osnova za obračune krepitve dolgov je posamezna pogodba o obveznostih in plačevanjuobresti in prevrednotenje glede na rast tečaja valute. Same obračune pripravi oziroma sestavi knjigovodstvo dolgov. V ta namen izdela izpis odprtih postavk, o stanju dolgov do poslovnih partnerjev, po vrstah dolgov, glede na valuto zapadlosti in obračuna prevrednotenje, tako da prikaže pošteno oziroma odplačano vrednost. Dolgove za katere je Društvo že prejela obračune obresti, se iz prevrednotenja izključi. Izpis z obračuni predloži vodja knjigovodstva dolgov do 30. dne po poteku leta odgovorni osebi za finance, ki preveri podatke obračuna, predvsem glede na morebitne anekse k osnovnim pogodbam.
48. člen
Ključni pojmi so:
•kratkoročni dolg je dolg, ki se v skladu s pogodbo ali drugim pravnim aktom odplača v letu dni,
•poslovni cikel podjetja je čas od pridobitve sredstva za delovanje do njegove prodaje za denar,
•kreditiranje je dajanje na up; dolžniku omogoča prejetje blaga ali storitve ob odloženem plačilu ali odloženi nasprotni dajatvi,
•prodaja na up (kredit) je prodaja blaga ali storitve, ki ga (je) kupec v trenutku prenosa nanj še ne plača,
•dobljena varščina je sredstvo, ki ga dobi upnik kot zagotovilo, da bo njegov dolžnik izpolnil svoje obveznosti; pri upniku je obveznost do dolžnika,
•posojanje je dajanje zneskov denarja ali količin drugih nadomestnih stvari, pri čemer se dolžnik obveže, da bo po določenem roku vrnil enake zneske denarja ali enake količine drugih nadomestnih stvari,
•dobljeni predujem je znesek denarja, s katerim kupec plača dobavitelju prihodnje dobave proizvodov, blaga ali storitev. Pri dobavitelju je obveznost do kupca,
•varščina je zastavljena nadomestna stvar, ki jo dá dolžnik upniku v zagotovilo, da bo izpolnil svoje obveznosti. Pri dolžniku je dana varščina izkazana kot terjatev, pri upniku pa dobljena varščina kot obveznost, ki zapade v plačilo ob poravnavi terjatve. Če je upnik pri prodaji ali ponovni zastavitvi varščine omejen, ker ima dolžnik pravico in zmožnost zastavljeno varščino odkupiti v kratkem roku, upnik izkazuje varščino ne v svoji bilanci stanja, temveč le v zunajbilančnem razvidu,
•finančni inštrument je pogodba, na podlagi katere nastane finančno sredstvo enega podjetja in hkrati finančna obveznost ali kapitalski finančni inštrument drugega podjetja. Pri tem je finančno sredstvo vsako sredstvo, ki je a) denar; b) pogodbena pravica prejeti denar ali drugo finančno sredstvo; c) pogodbena pravica zamenjati finančne inštrumente z drugimi pod pogoji, ki utegnejo biti ugodni; č) kapitalski finančni inštrument drugega podjetja; ali d) pogodba, ki se (lahko) poravna z lastnimi kapitalskimi inštrumenti. Finančna obveznost je vsaka obveznost, ki je pogodbena obveza a) izročiti denar ali drugo finančno sredstvo ali b) zamenjati finančne inštrumente z drugimi pod pogoji, ki utegnejo biti neugodni; c) pogodba, ki se (lahko) poravna z lastnimi kapitalskimi inštrumenti. Kapitalski finančni inštrument pa je vsaka pogodba, ki dokazuje preostali delež v sredstvih po odštetju dolgov,
•vrednostni papir (vrednostnica) je prenosljiva listina, s katero se izdajatelj zaveže izpolniti zapisano obveznost do njenega zakonitega imetnika. Dolžniški vrednostni papir izda podjetje v zvezi s svojim dolgom,
•poštena vrednost je vrednost sredstva oziroma dolga, sprejemljiva za dobro obveščeni in voljni stranki, ki skleneta premišljen posel o zamenjavi sredstva oziroma poravnavi dolga,
•odplačna vrednost je znesek, s katerim se dolg izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oziroma zmanjšan (po metodi efektivnih obresti) za nabrano odplačilo razlike med začetnim in vplačilo zapadlim zneskov.

 

XIII. KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE

 

49. člen
Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavile v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena. Terjatve in obveznosti se nanašajo na znane in še neznane pravne oziroma fizične osebe, do katerih bodo tedaj nastale prave terjatve in dolgovi, s sredstvi pa so mišljeni proizvodi ali storitve, ki jih bodo bremenile.
Kot kratkoročno časovne razmejitve so v Društva lahko izkazani kratkoročno odloženi prihodki, vrednotnice (poštne znamke, koleki,…), razen če gre za zanemarljive vrednosti in vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki.
Kratkoročno odloženi stroški (odhodki) so zaračunane postavke, ki ob plačilu še ne pomenijo stroška oziroma odhodka obračunskega obdobja v katerem so v Zvezi zaračunani ali plačani.
Prehodno nezaračunani prihodki so dejanski prihodki nekega obračunskega obdobja, ki pa jih Društvo še ni mogla nekomu zaračunati.
50. člen
•kratkoročno odloženi stroški so zneski izdatkov ali stroškov, ki bodo šele kasneje kot stroški vplivali na vrednost nastajajočih poslovnih učinkov kot stroškovnih nosilcev,
•kratkoročno odloženi odhodki so zneski izdatkov ali stroškov, ki bodo šele kasneje kot odhodki vplivali na poslovni izid, ne da bi se zadrževali v zalogah proizvodov in nedokončani proizvodnji,
•kratkoročno vnaprej vračunani stroški so stroški, ki so že razporejeni po poslovnih učinkih kot stroškovnih nosilcih, čeprav še niso nastali,
•kratkoročno vnaprej vračunani odhodki so odhodki, ki že vplivajo na poslovni izid, čeprav se še niso pojavili,
•kratkoročno odloženi prihodki so prihodki, ki še ne vplivajo na poslovni izid,
•kratkoročno nezaračunani prihodki so prihodki, ki že vplivajo na poslovni izid, čeprav še niso plačani, in katerih dolžnika še ni mogoče opredeliti,
•pogojna obveznost je a) možna obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj je odvisen od (ne)pojavitve enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki ga (jih) podjetje ne obvladuje v celoti, ali b) sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za njeno poravnavo potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi, ali ker njenega zneska ni mogoče dovolj zanesljivo izmeriti,
•pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj je odvisen od (ne) pojavitve enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki ga (jih) podjetje ne obvladuje v celoti.

 

XIV. STROŠKI AMORTIZACIJE

 

51. člen
Stroški amortizacije so zneski popravkov vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev v obračunskem obdobju razen dela, ki se krije v breme sklada Društva (društveni sklad).
Stroške amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, pridobljenih z državnimi podporami ali donacijami, se obračunavajo posebej. Iz rezervacij se vnašajo med prihodke posameznega poslovnega leta zneski, ki ustrezajo tako obračunanim stroškom amortizacije.
Stroški amortizacije s finančnim najemom pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev se obračunavajo posebej.

 

52. člen
Uporablja se metoda enakomernega časovnega amortiziranja.

Metoda padajočega amortiziranja ali metoda proizvedenih enot se lahko uporabljata za posamezna opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva samo izjemoma po sklepu zastopnika Društva. O tem mora Društvo poročati v razkritjih k letnemu poročilu.
53. člen
Amortizacija se obračunava posamično.
Doba koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega osnovnega sredstva je odvisna od pričakovanega fizičnega izrabljanja, pričakovanega tehničnega staranja, pričakovanega gospodarskega staranja ter pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe. Kot doba koristnosti posameznega sredstva se upošteva tista, ki je glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša.
54. člen
Ključni pojmi so:
•amortiziranje je razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva na zneske, ki ga v ocenjeni dobi njegove koristnosti postopoma zapuščajo in praviloma pomenijo stroške,
•amortizirljiva sredstva so sredstva, ki a) se uporabljajo v obdobju, daljšem od poslovnega leta; b) imajo omejeno dobo koristnosti ter c) so namenjena uporabi pri proizvajanju ali dobavljanju proizvodov in storitev, se posojajo drugim za plačilo ali se posedujejo iz drugih razlogov,
•amortizirljivi znesek je nabavna vrednost, popravljena pri prevrednotenju sredstva in zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost,
•amortizacijska osnova je pri enakomernem časovnem amortiziranju enaka amortizirljivemu znesku, pri padajočem časovnem amortiziranju pa je lahko enaka vsakokratni knjigovodski vrednosti,
•amortizacijska stopnja je pri enakomernem časovnem amortiziranju razmerje med vrednostjo, ki se v posameznih letih prenaša na poslovne učinke, in amortizacijsko osnovo, pri padajočem časovnem amortiziranju pa je lahko tudi razmerje med preostalo dobo koristnosti in celotno dobo koristnosti,
•časovno amortiziranje je obračunavanje amortizacije glede na dobo koristnosti,
•metoda proizvedenih enot (uporabnostno oziroma funkcionalno) amortiziranje je ena izmed metod obračunavanja amortizacije, pri kateri obračunani zneski amortizacije temeljijo na pričakovani uporabi ali učinkih sredstva,
•amortizacija je znesek, ki v posameznem obračunskem obdobju zapusti amortizirljivo sredstvo in je tedanji strošek.

 

XV. STROŠKI MATERIALA IN STORITEV

 

55. člen
Stroški materiala so cenovno izraženi potroški neposrednega materiala in tistega dela materiala, na katerega se nanašajo posredni proizvajalni stroški ter posredni stroški nabavljanja, prodajanja in splošnih služb. Stroški storitev so stroški, ki se ne štejejo kot stroški materiala, amortizacije ali dela.
Kot stroški materiala se štejejo tudi tisti, ki izhajajo iz prevrednotenja stroškov materiala, ne pa tudi izguba, ki se pojavi zaradi oslabitve zalog materiala.
Stroški materiala se izkazujejo po metodi tehtanih povprečnih cen.
Prevrednotenje stroškov materiala se opravi tudi, če se pri letnem popisu ugotovijo presežki ali primanjkljaji, za katere ni nihče osebno odgovoren. V takem primeru se šteje, da so izkazani stroški materiala nepopolni; presežki jih zmanjšujejo, primanjkljaji pa povečujejo.

 

56. člen
Razkritja so predpisana za vse pomembne zadeve. Pomembne zadeve oziroma pomembni stroški materiala in storitev so tisti, katerih vrednosti presegajo 10% vseh stroškov materiala in storitev.

 

57. člen
Ključni pojmi so:
•stroški materiala so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter kupljenih polproizvodov, delov, goriva in maziva. S stroški surovin so mišljeni stroški materiala, ki izhaja iz kmetijstva, gozdarstva ali rudarstva. Posebni stroški materiala so stroški porabljene energije,
•stroški storitev so stroški prevoznih storitev, proizvajalnih stopenj, ki jih opravijo drugi, komunalnih storitev, telekomunikacijskih storitev, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa in podobni stroški, v širšem pomenu pa tudi stroški dajatev, ki niso odvisne od poslovnega izida in niso povezane s plačami, pa tudi stroški obresti. Med stroške storitev se štejejo tudi stroški po pogodbah o delu, pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij, razen iz delovnega razmerja, nastalih s fizičnimi osebami. V vsakem primeru je treba razlikovati razčlenitev stroškov storitev po izvirnih vrstah od njihove razčlenitve po namenskih (funkcionalnih) skupinah, ki je vsaj v primeru vključevanja znotraj podjetja opravljenih storitev mogoča šele po končani razporeditvi vseh stroškov.

 

IXVI. STROŠKI DELA IN STROŠKI POVRAČIL ČLANOM IN POGODBENIM DELAVCEM

 

58. člen
Potni stroški se obračunajo in plačajo članom Društva. Višino določi upravni odbor Društva.
Člane Društva napoti na pot, povezano z dejavnostjo Društva predsednik Društva ali od njega pooblaščena oseba. Njemu pa odobri službeno pot podpredsednik Društva ali predsednik Skupščine Društva.

 

59. člen

 

Ključni pojmi so:
•plača je kosmati zaslužek zaposlenca za opravljeno delo,
•zaposlenec (delavec) je fizična oseba, ki je v delovnem razmerju pri podjetju,
•nadomestilo plače je kosmati zaslužek zaposlenca, do katerega je upravičen za obdobje, v katerem zaradi bolezni, letnega dopusta in drugih upravičenih razlogov ne dela,
•kosmata plača je plača, ki vsebuje poleg čiste plače še davek ter obvezne dajatve za socialno varnost, ki se odtegujejo zaposlencem,
•čista plača je plača, ki ostane zaposlencu po odtegnitvi tistega dela davka ter obveznih dajatev za socialno varnost, za katerega je sam zavezanec,
•odpravnina je zaslužek zaposlenca bodisi a) zaradi odločitve podjetja, da konča službovanje zaposlenca pred običajnim datumom upokojitve, bodisi b) zaradi odločitve zaposlenca, da v zameno zanj prostovoljno zapusti delovno mesto, bodisi c) zaradi redne upokojitve,
•dajatve podjetja za davke ter socialno varnost so obveznosti podjetja, odvisne od kosmatih plač in povračil zaposlencem,
•razširjeni dobiček je dobiček, povečan za prevrednotovalne odhodke, ki se nanašajo na deleže članov uprave (ravnateljstva), članov nadzornih svetov, zaposlencev in drugih, ki niso lastniki, v razširjenem dobičku.

 

XVIII. ODHODKI

 

60. člen
Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanja sredstev ali povečanja dolgov, preko poslovnega izida pa vplivajo na velikost društvenega sklada.
Odhodki se razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke.
Poslovni odhodki in finančni odhodki so redni odhodki.
Finančni odhodki so obresti, zneski, ki izhajajo iz prevrednotenja posojil, terjatev ali dolgov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti, izgube, nastale pri prodaji finančnih naložb, in zneski popravkov oziroma odpisov finančnih naložb.
Finančni odhodki se ugotovijo na podlagi pogodb ali predpisov.
Drugi odhodki so neobičajne postavke, popisni primanjkljaji, prevrednotovalni popravki sredstev zaradi oslabitve, izgube, nastale pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, ter druge podobne postavke.
Drugi odhodki so tudi dajatve, ki jih določa zakon ali drug predpis, ki temeljni na zakonu, razen tistih, ki sodijo med stroške dela ali pa se obračunavajo od nakupne vrednosti pridobljenega materiala in storitev, blaga ter opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.
Med druge odhodke se šteje tudi davek od dohodka pravnih oseb, ki se nanaša na prejšnja leta.
Kot drugi odhodki se obravnavajo tudi v prejšnjih letih preveč zaračunani poslovni ali finančni prihodki.
Društvo opravlja pridobitno in nepridobitno dejavnost v skladu s svojimi akti Posebej ugotavlja tudi prihodke i z pridobitne dejavnosti in iz nepridobitne dejavnosti. Hkrati ločeno izkazuje tudi odhodke iz pridobitne in nepridobitne dejavnosti, pri čemer za ločitev splošnih stroškov uporablja sodilo. Kot sodilo lahko upošteva kar razmerje med prihodki, doseženimi z opravljanjem pridobitne dejavnosti in prihodki doseženi z opravljanjem nepridobitne dejavnosti v poslovnem letu, če ne more zagotoviti dejanskih podatkov.

V pojasnilih k letnem poročilu mora Društvo prikazati izračun sodila za delitev splošnih stroškov na tiste iz pridobitne dejavnosti in tiste iz nepridobitne dejavnosti in razkriti odhodke iz pridobitne in nepridobitne dejavnosti.

 

XIX. PRIHODKI

 

61. člen

 

Prihodki se razčlenjujejo na prihodke od nepridobitne dejavnosti, prihodke od pridobitne dejavnosti, finančne prihodke in druge prihodke.
Prihodki od nepridobitne dejavnosti so dotacije, donacije, prostovoljni prispevki članov, prispevki uporabnikov posebnih socialnih programov in članarine, ki jih Društvo posebej prikaže v pojasnilih k letnemu poročilu.

Prihodki od pridobitne dejavnosti so prodajna vrednost opravljenih in zaračunanih storitev oziroma v obračunskem letu prodanih proizvodov.

Finančni prihodki so obresti, dobički, nastali pri prodaji finančnih naložb, deleži v dobičku podjetij in zneski, ki izhajajo iz prevrednotenja posojil, terjatev ali obveznosti zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. Znesek finančnih prihodkov se ugotovi v skladu s pogodbami ali predpisi.

Drugi prihodki so neobičajne postavke, popisni presežki, dobički, nastali pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, ter druge podobne postavke.

 

62. člen

 

•metoda stopnje dokončanosti del je obračunska metoda, po kateri se pripoznavajo prihodki sorazmerno s stopnjo izpolnjenosti pogodbe o prodaji blaga ali storitev oziroma del,
•finančni najem je najem, na podlagi katerega izkazuje najemodajalec finančne prihodke in pri katerem se pomembna tveganja in pomembne koristi, povezani z lastništvom nad najetim opredmetenim osnovnim sredstvom, prenesejo na najemnika. Lastninska pravica lahko preide na najemnika ali pa tudi ne. Takega najema praviloma ni mogoče razveljaviti. Najemodajalcu zagotavlja povrnitev naložbe v najem in še dobiček. Pri finančnem najemu pretvori najemodajalec svoja sredstva v finančno naložbo v najemnika. Ta naložba se izkaže kot razlika med seštevkom dogovorjene najemnine in nezajamčene preostale vrednosti sredstva ter seštevkom v najemnino zajetih finančnih prihodkov,

•poslovni najem je vsak najem, ki ni finančni najem. Pri njem izkazuje najemodajalec v najem dana sredstva še naprej kot svoja opredmetena osnovna sredstva, najemnine pa kot poslovne prihodke,

 

XX. KNJIGOVODSKE LISTINE IN POSLOVNE KNJIGE

 

63. člen

 

Računovodstvo Društva, ki opravlja pridobitno in nepridobitno dejavnost, ločeno vodi in izkazuje podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz pridobitne dejavnosti.

Za računovodstvo Društva odgovarja računovodja Društva, oz. pooblaščeni računovodski servis, ki je odgovoren zakonitemu zastopniku Društva.

Organizacijska shema je priložena v prilogi št. 3.

 

64. člen

 

Vsa računovodska in z računovodstvom povezana opravila se izvajajo po neposrednih navodilih in pod nadzorom računovodje oz. pooblaščenega servisa.

Pristojnosti in odgovornosti zaposlenih v računovodstvu in drugih članov v Zvezi, ki sodelujejo z računovodstvom so zapisane v prilogi št. 4.

 

65. člen

 

Računovodja mora imeti najmanj srednjo izobrazbo in 10 let delovnih izkušenj s področja vodstvenih opravil v računovodstvu .

 

66. člen

 

Društvo vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva pri čemer uporablja kontni okvir, ki ga priporoča Slovenski inštitut za revizijo, prilagojen potrebam Društva. Konti načrt določi računovodja in je priloga št. 5 tega pravilnika.

 

67. člen

 

Društvo vodi poslovne knjige na način, ki omogoča izkazovanje podatkov, potrebnih za sestavitev letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida v določenih rokih iz 65. člena tega pravilnika.

 

68. člen
Društvo vodi temeljne poslovne knjige in pomožne poslovne knjige v obsegu, ki je glede na področje in obseg njegove dejavnosti potreben za pojasnjevanje postavk v temeljnih poslovnih knjigah in za sprotno ugotavljanje stanja.

 

69. člen

 

Temeljni poslovni knjigi sta glavna knjiga in dnevnik glavne knjige.

Pomožne poslovne knjige so: register osnovnih sredstev, pomožni knjigi kupcev in dobaviteljev, blagajna in druge knjige po potrebi.

Če je Društvo zavezanec za davek na dodano vrednost vodi tudi knjigo prejetih in izdanih računov oziroma vse z davčnimi zakoni predpisane evidence.

 

70. člen

 

Društvo v poslovnih knjigah in posebnih evidencah izkazuje podatke o porabi namenskih javnih in drugih sredstev, prejetih za delovanje, za izvajanje posebnih socialnih programov in naložb.

 

71. člen

 

Knjižbe v poslovnih knjigah temeljijo na verodostojnih knjigovodskih listinah in so opravljene najpozneje v mesecu dni od dneva izdaje ali prejetja teh listin.

 

72. člen

 

Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka.

 

73. člen

 

Roki za predajo knjigovodskih listin v računovodstvo Društva so opredeljeni v prilogi št. 6.

 

74. člen

 

V zvezi so za sestavo knjigovodskih listin imenovane osebe v prilogi št. 7, ki so odgovorne za njihovo resničnost in verodostojnost.
75. člen

 

Poslovne knjige se vodijo v slovenščini in v evrih.
Vpisi v poslovne knjige si morajo slediti po časovnem zaporedju ter biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni. Prejemke in izdatke je treba vpisovati sproti.
Morebitne napačne knjižbe v poslovnih knjigah se razveljavijo (stornirajo).

76. člen
Knjigovodstvo knjiži nastale poslovne spremembe po načelu skrbnosti in ažurnosti. Knjigovodstvo je ažurno, če so knjiženja v posameznih poslovnih knjigah opravljena v sledečih rokih:

Vrsta poslovnih knjig oziroma listinRok za dokončanje
fakturna knjiga kupcev8. dan v mesecu za pretekli mesec
fakturna knjiga dobaviteljev15. dan v mesecu za pretekli mesec
obračun amortizacijena koncu leta, trimesečno
blagajniški dnevnikdnevno
knjiga prejetih in izdanih računov30. dan v mesecu za pretekli mesec
izkaz poslovnega izidana koncu leta, trimesečno
bilanca stanjana koncu leta, trimesečno

 

77. člen
Glavna knjiga se hrani na elektronskem mediju in se natisne po potrebi oziroma enkrat letno.

 

78. člen
Društvo vodi pomožne knjige v datotekah .
Stanje v pomožnih knjigah oziroma analitičnih evidencah se usklajuje s stanjem v glavni knjigi vsaj enkrat letno po stanju zadnjega dne v mesecu.

 

79. člen
Delavec, ki vodi analitične evidence, predloži stanje iz analitičnih evidenc računovodji najkasneje v desetih dneh po preteku obdobja, za katero se opravlja usklajevanje. Razlike v stanju je potrebno razčistiti oziroma stanje uskladiti najkasneje v petih dneh po preteku obdobja usklajevanja.

 

80. člen
Računovodstvo Društva mora na koncu poslovnega leta poslovne knjige zaključiti. Poslovne knjige se odpirajo in zaključujejo vsako poslovno leto. Izjemi sta register opredmetenih osnovnih sredstev in analitična evidenca opredmetenih osnovnih sredstev, katerih odpiranje in zaključevanje nista vezani na poslovno leto. Ti poslovni knjigi sta odprti in se vodita, dokler se opredmetena osnovna sredstva uporabljajo.
Poslovne knjige morajo biti na koncu poslovnega leta zaključene tako, da ni mogoč kasnejši vnos podatkov oziroma da vnesenih podatkov ni mogoče spreminjati.
Poslovne knjige se zaključijo vsako poslovno leto. Zaključitev poslovne knjige podpišejo pooblaščene osebe: računovodja in zastopnik Društva.

 

81. člen
Oblike in način arhiviranja knjigovodskih listin med obračunskim obdobjem in po tem obdobju do zaključka revizije v priročnem arhivu, nato se preselijo v za to posebej določen prostor za arhiviranje. Pred tem se morajo popisati in primerno označiti. Označiti je treba tudi čas, do katerega je potrebno dokumentacijo hraniti.
Knjigovodske listine se hranijo v posebej določenem prostoru.
Odgovorna oseba za hrambo je določena v prilogi – seznam odgovornih oseb.
Roki hrambe posameznih knjigovodskih listin so:
Knjigovodska listina Rok hrambe
Letni računovodski izkazi in končni obračuni plač zaposlenih ter izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih obračunov plačTRAJNO
Knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži, in z zakonom predpisane listine ter pomožne knjige10 LET*
Knjigovodske listine plačilnega prometa v pooblaščenih finančnih institucijah 10 LET*
Prodajni in kontrolni bloki, pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine 10 LET*

*10 let pomeni 10 let po oddaji zaključnega računa in obračuna davka od dohodka pravnih oseb

 

82. člen

 

Poslovne knjige se hranijo v elektronski obliki

 

83. člen
Poslovne knjige so dostopne na sedežu Društva ali v računovodskem servisu za tekoče poslovno leto.

 

84. člen
Ključni pojmi so:
•knjigovodski podatki so tisti v denarni merski enoti izraženi podatki o poslovnih dogodkih, ki vstopajo v knjigovodstvo na podlagi izvirnih knjigovodskih listin, se oblikujejo na tej podlagi v knjigovodstvu, prihajajo iz knjigovodstva v nadaljnjo obdelavo ter so shranjeni v knjigovodstvu, niso pa še ovrednoteni in pripravljeni kot podlaga za odločanje,
•knjigovodske informacije so usmerjena in naslovljena sporočila o preteklih procesih in stanjih, pripravljena v knjigovodstvu na podlagi knjigovodskih podatkov. Uporabnikom se predlagajo za potrebe pri odločanju ali se v ta namen hranijo v knjigovodstvu,
•knjigovodska listina je praviloma v posebni obliki sestavljen in s podpisi potrjen zapis o poslovnem dogodku kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in kontroliranje poslovnega dogodka, ki ga izpričuje. Lahko je računalniški dnevnik,
•nalog za izvajanje je listina, ki sproži izvedbo posla, katerega posledek je obveznost ali terjatev do poslovne stranke ali dejanje znotraj podjetja, ki spremeni sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke ali odhodke,
•zunanja knjigovodska listina je knjigovodska listina, sestavljena zunaj podjetja,
•notranja knjigovodska listina je knjigovodska listina, sestavljena znotraj podjetja,
•izvirna knjigovodska listina je knjigovodska listina, ki jo sestavi na kraju poslovnega dogodka druga pravna ali fizična oseba ali podjetje sámo,
•izpeljana knjigovodska listina je knjigovodska listina, sestavljena v knjigovodstvu oziroma računalniškem središču, ki obravnava knjigovodske podatke, in sicer na podlagi knjigovodskih podatkov iz izvirnih knjigovodskih listin,
•glavna knjiga vsebuje konte postavk sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov ter zunajbilančnega razvida. Za nekatere postavke se vodijo temeljni konti in konti popravkov,
•dnevnik je razvid, v katerem se podatki vodijo po časovnem zaporedju,
•pomožne poslovne knjige so razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) in druge pomožne knjige,
•razveljavitev knjižbe (storno) se opravi v poslovnih knjigah tako, da se napačna knjižba na isti strani konta najprej izniči z enakim zneskom, nato pa se knjiži pravilni znesek na pravih kontih (da doseže pravilen promet na ustreznih kontih),
•razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) vsebujejo razčlenitvene konte, ki pojasnjujejo temeljne konte glavne knjige, na primer konte opredmetenih osnovnih sredstev, materiala, proizvodov, kupcev, dobaviteljev in tako naprej,
•druge pomožne poslovne knjige praviloma dopolnjujejo konte glavne knjige; mednje na primer lahko štejemo blagajniško knjigo, vpisnik (register) opredmetenih osnovnih sredstev, knjigo prejetih računov, knjigo zapadlosti menic v plačilo, knjigo delničarskih vlog in druge po potrebah podjetja.
XXI. POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

 

85. člen

 

Društvo na koncu obračunskega obdobja popiše sredstva in dolgove. Popisne liste se sestavijo v skladu z SRS 33.16, podpišejo jih osebe, ki so opravile popis in odgovorni predstavnik Društva.

 

86. člen
S sklepom zastopnika Društva se določa, do kdaj mora biti popis opravljen.
Organizacijo dela v zvezi s popisom vodi predsednik inventurne komisije, strokovne nasvete pa mu mora posredovati vodja računovodstva.
Komisijam se posreduje pismeno navodilo za popis, ki ga sestavi zastopnik Društva na podlagi strokovnih navodil računovodstva.
Popisna komisija ima lahko predsednika in najmanj dva člana. Predsedniki popisnih komisij in člani popisnih komisij ne smejo biti vodje oz. delavci, ki skrbijo za pravilnost poslovanja z materialnimi in denarnimi vrednostmi in tudi ne delavci, ki opravljajo knjigovodsko delo.
Člani popisne komisije so odgovorni za resničnost s popisom ugotovljenega stanja, pravilno sestavo popisnih listov, pravočasen popis in pravilnost poročila o popisu.
Predsednik vsake popisne komisije sestavi s pomočjo strokovnih služb načrt po katerem bo popisna komisija delala. V načrtu morajo biti opisana vsa dejanja, ki jih mora komisija opraviti pred popisom, med njim in po njem. Datum in ura začetka popisa ter rok v katerem bo popis opravljen, morajo biti v skladu z roki iz sklepa zastopnika Društva.
V popisne liste je potrebno vpisati imena in vrste sredstev, merske enote, nomenklaturne številke in druge ustrezne potrebne podatke.
Zapisi v popisne liste morajo biti opravljeni s kemičnim svinčnikom.
Podatki iz knjig in ustreznih evidenc o količinah in vrednostih se vpišejo v popisne liste šele po popisu sredstev.
Računovodja in ostali delavci knjigovodstva ne smejo dajati popisnim komisijam knjigovodskih podatkov o količinah in sredstvih, dokler se ne prepričajo, da je popis sredstev končan.
Po popisu je dovoljeno popravljati samo očitne napake.
Popisne liste je potrebno zložiti in rekapitulirati po posameznih sintetičnih kontih. Popisni listi se izpolnijo s kopiranjem v dveh izvodih. Izpolnjene popisne liste podpišejo člani komisije in osebe, ki imajo v rokah popisana sredstva.
Po popisu sestavi komisija poročilo o popisu, ki vsebuje mnenje o ugotovljenih primanjkljajih in presežkih, pripombe in izjave zaposlenih, ki imajo v rokah materialne in denarne vrednosti, o ugotovljenih razlikah ter predloge za knjiženje oz. likvidacijo razlik (v breme zaposlenih ali pravne osebe).
Predsedniki popisnih komisij sestavijo zbirno poročilo vseh posameznih poročil in ga do konca januarja za preteklo leto predajo zastopniku Društva.
Poleg zbirnega poročila predajo predsedniki popisnih komisij zastopniku Društva tudi popisne liste, rekapitulirane po posameznih sintetičnih kontih.
Upravni odbor obravnava poročilo na seji, na kateri morajo biti prisotni tudi predsedniki popisnih komisij in vodja računovodstva.
87. člen
Na podlagi poročila se odloči o:
•načinu odprave in knjiženju ugotovljenih presežkov in primanjkljajev,
•velikosti odpisa vrednosti dvomljivih in spornih terjatev ter neizterjanih in zastaranih terjatev,
•materialnih sredstvih, ki se vzamejo iz uporabe oz. se zaradi iztrošenosti odpišejo,
•kalu, razsipu in razbitju
•načinu odprave in knjiženju razlik, ugotovljenih zaradi zmanjšanja kakovosti, materiala, gotovih proizvodov, blaga in drugih sredstev,
•znesku, načinu in rokih, v katerih morajo delavci, odgovorni za ugotovljene primanjkljaje, povrniti škodo.
Zapisniki so sestavni del inventurnega elaborata in podlaga za knjiženje.
Poročilo o popisu je potrebno skupaj z ustreznimi sklepi in odločbami ustanoviteljev poslati računovodji do konca januarja za preteklo leto.
Računovodja poskrbi, da se na podlagi poročila, sklepov in odločb uskladi knjigovodsko stanje sredstev in njihovih virov z dejanskim stanjem. Uskladitev se opravi s stanjem 31. december.
XXII. SESTAVLJANJE LETNIH POROČIL IN RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

 

88. člen

 

Društvo, na podlagi podatkov v poslovnih knjigah, in popisa na koncu obračunskega obdobja sestavi letno poročilo, ki obsega:
•bilanco stanja (izkazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na koncu obračunskega obdobja)
•izkaz poslovnega izida ( izkazuje stroške, donose, prihodke in presežek prihodkov ali presežek odhodkov v obračunskem obdobju).
•pojasnila in
•poslovno poročilo.

Poslovno leto Društva je enako koledarskemu letu.
Računovodstvo Društva pripravi izkaz poslovnega izida tudi med letom, in sicer za vsake tri mesece.

 

89. člen

 

Društvo pripravi shemo bilance stanja v skladu s SRS 33.5 . Postavke bilance stanja so predstavljene v dveh stolpcih: za tekoče in predhodno leto. priloga 8

 

90. člen

 

Društvo pripravi shemo izkaza poslovnega izida v skladu s SRS 33.7. Postavke v izkazu poslovnega izida so predstavljene v dveh stolpcih: za tekoče in predhodno leto. priloga 9

 

91. člen

 

V pojasnilih k računovodskim izkazom se natančneje razkrijejo:
•prihodki od pridobitne dejavnosti,
•prihodki od članarin,
•prihodki od donacij,
•prihodki od dotacij,
•prihodki od prispevkov članov,
•metode vrednotenja postavk v letnih računovodskih izkazih
•metode odpisov vrednosti ter
•tečaj in način preračuna v domačo valuto

Poslovno poročilo Društva zajema:
•sedež in pravno obliko Društva
•naravo poslovanja in najpomembnejše dejavnosti
•poslovne dogodke po dnevu bilance stanja in datumu sprejetja letnega poročila
•poročilo o delovanju Društva, ki ga pripravi predsednik Društva
•podroben prikaz stroškov s planiranimi in izračun indeksov.
92. člen

 

Letno poročilo sprejme skupščina.

Letno poročilo Društva mora biti revidirano, če tako določa Zakon o invalidskih organizacijah ali zakon o društvih.

 

 

XXIII. PREMOŽENJE DRUŠTVA

 

93. člen

 

Premoženje Društva sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih Društvo pridobi s ev. članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti Društva.

 

94. člen

 

Društva svojega premoženja ne sme deliti fizičnim članom članic Društva.

 

95. člen

 

Če Društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora uporabiti za uresničevanje svojega namena.

Za presežek prihodkov se poveča društveni sklad, za presežek odhodkov se društveni sklad zmanjša.

Društveni sklad je lastni vir financiranja Društva. Sestavljen je iz ustanovitvenih vlog članic ali članov članic Društva, sklada za osnovna sredstva, presežka iz prevrednotenja, rezerv namenskih skladov in presežka prihodka.
XXIV.OSTALE DOLOČBE

 

Poslovna skrivnost
96. člen
Računovodski podatki o poslovnih skrivnostih se ne smejo dajati nepooblaščenim osebam.
Poslovna skrivnost Društva je opredeljena s posebnim aktom in označena z ustreznim znakom.
Blagajniški maksimum
97. člen
Zastopnik Društva po potrebi določi s sklepom blagajniški maksimum, ki velja do preklica. V primeru, da se pokaže potreba po spremembi blagajniškega maksimuma, sprejme sklep o tem zastopnik Društva.
98. člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme upravni odbor Društva paraplegikov Gorenjske, uporablja pa se od 06.06.2012.
Kranj, dne 20.6.2012

Predsednik Društva:
Peter ROBNIK

It's only fair to share...Share on facebook
Facebook
Share on google
Google
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
Linkedin