Ljubica Jančar, pesnica in pisateljica ter članica UO Društva je včeraj prestopila prag osemdesetih. Leta nezadržno hitijo, z drobnimi pozornostmi pa tkemo nepozabne spomine. Morda sama  s pesmijo še najbolje opiše današnji čas, ko hitimo za vsakodnevnimi opravki in si pozabimo vzeti čas za lepo besedo, nasmeh in objem:

POSTOJTE LJUDJE 

Ljudje!
Kam se vam tako mudi?
Kam tako hitite?
Postojte za trenutek!

Ljudje!
Postojte ob bistrem potoku,
ob majhni, drobni cvetki,
pod mogočnim, starim drevesom.

Ljudje!
Postojte ob meni,
ki ne morem hiteti,
hiteti za srečo,
ki odhaja z vami. 

Postojte ob meni
in mi podarite srečo vaše bližine!

Včeraj nismo pozabili.

VSE NAJBOLJŠE, LJUBICA, NA ŠE VELIKO VČERAJŠNJIH DNI.

It's only fair to share...

Facebook

Google

Twitter

Linkedin