Že šestič zapored so člani Združenja GOLDWING SLOVENIJA zagotovili udobnost zadnjih sedežev na njihovih motorjih Honda Goldwing. Ti motorji so varni za vožnjo nas paraplegikov in tudi tetraplegikov. Seveda pa sami motorji ne zagotovijo popolno varnost, zato so tukaj izkušeni in prekaljeni vozniki Združenja GWS z njihovim predsednikom Jožetom Planincem na čelu. Tokratna pot nas je peljala v drugo državo, natančneje na Hrvaško. Za pot proti hrvaški smo izbrali maloobmejni prehod, kjer nismo pričakovali gostega prometa. Odločitev se je pokazala za pravilno tako, da smo že po dobri uri prispeli v Novigrad. Tam smo tudi naredili krajši postanek, nekateri so čas postanka uporabili za odtočenje odvečne tekočine, drugi so zaradi vročega vremena tekočino dotočili (seveda brezalkoholno), zopet tretji pa so izbrali obe možnosti.
Pot nazaj nas je vodila po stari cesti mimo Umaga čez mejni prehod Sečovlje in skozi Portorož v naš Dom paraplegikov v Pacugu. Spremljali smo zadovoljne obraze nas paraplegikov, kot tudi članov Združenja Goldwing Slovenija. Tako je, tudi vozniki so pokazali zadovoljstvo predvsem, ker so zopet izvedli nepozaben dan za večje število invalidov, po drugi strani pa tudi ker je bila celotna vožnja varno izpeljana. Vsak voznik se namreč zaveda odgovornosti, ki jo prevzame tudi za svojega sopotnika in mi invalidi nismo najbolj tipični sovozniki. Iskrena hvala še enkrat vsem članom Združenja.
Še posebna zahvala gre s strani Društva paraplegikov Gorenjske. Združenje je namreč poleg vožnje ter druženja ob kosilu, doniralo še denarna sredstva za predelavo novega kombiniranega vozila za prevoz invalidov. Le to vozilo bomo na Društvu paraplegikov prevzeli že naslednji mesec.
Po končani vožnji smo skupaj sedli za mizo ter se razvajali s kosilom, ki so ga nam pripravili v Domu paraplegikov. Ob tej priložnosti bi omenil še izjemno angažiranost vseh zaposlenih v Domu, ki so nam pripravili čudovit zaključek dneva. Vidi se, da Dom diha z nami in kot član Zveze paraplegikov Slovenije sem bil ponosen nad dosežkom, katerega plod je današnji Dom. Celotna ponudba od kuhinje, urejene okolice pa do kopanja v bazenu je bila na izredno visokem nivoju, za kar gre pohvala v prvi vrsti direktorici Jani Rožaj.
