Naše društvo

O Društvu

Društvo je invalidska neprofitna organizacija, ki po svojih močeh in izkušnjah skrbi in  združuje osebe po poškodbi hrbtenjače in posledično paraplegijo, ter v večini vezanost na invalidski voziček.

Ko osebe s tako poškodbo po končani rehabilitaciji zapustijo zdravstvene ustanove in pridejo v domače okolje, se jim življenje ponovno ustavi in ne vejo več kako naprej. Kajti tukaj družba in ustanove dvignejo roke in te pustijo, da splavaš kakor veš in znaš. In tukaj je naša vloga. Vsi ki delujemo na Društvu črpamo možnost za pomoč novim članom iz lastnih izkušenj. Naša pomoč je usmerjena od nasvetov kako urediti domače bivalne prostore, ureditev dostopa v stanovanje, nakupa in predelave avtomobila, do nakupa primernega vozička in nasploh kako se živi na invalidskem vozičku, ter še mnogo pomembnih stvari, ki so tako za na novo nastalega paraplegika popoln tabu in brez tega bi se težko vrnil nazaj v življenje in družbo. Naša vloga je “pomagati in združevati”.

Naše društvo šteje 105 članov iz 18-ih občin. To pa je dokaj razmaknjeno področje – od Brnika, Kranja do Bohinja in Kranjske gore. Raztreseni smo po krajih, kot planinsko cvetje po skalovju, da je potrebo kar nekaj trud, če se hočemo družiti. Seveda pa kilometri niso bili in ne smejo biti ovira za naša druženja.

Peter Robnik predsednik Drustva paraplegikov gorenjske

Peter Robnik je postal paraplegik leta 1986 po zlomu hrbtenice v hudi prometni nezgodi v bližini Kranja.

V Zvezo paraplegikov oz. Društvo se je včlanil takoj po rehabilitaciji in postal aktiven član v organih Društva in na področju športa, predvsem v košarki. Leta 1988 je postal predsednik Društva.

V času njegovega predsedovanja smo pridobili sedanje prostore, svoj kombi in zaposlili šoferja spremljevalca. Leta 2000 se je sam zaradi pomanjkanja časa odločil, da ne bo več kandidiral za predsednika in vodenje Društva prepustil še komu drugemu.

V letu 2012 je na željo več članov ponovno kandidiral na volilnem občnem zboru in z veliko večino glasov postal novi predsednik Društva za mandatno obdobje 2012-2016.

Zgodovina Društva

Pisalo se je leto 1979. Krovna organizacija Zveza paraplegikov, ki je bila ustanovljena 1969  leta v rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani kot Sekcija paraplegikov je postajala vse večja in prodornejša organizacija in kazalo se je vse več interesa združevanja članov po regijah. In tega leta 1979 je bilo ustanovljenih 8 regijskih Društev in eno izmed teh je bilo tudi naše društvo – Društvo paraplegikov Gorenjske.

 

Ustanovna skupščina Društva je potekala v OŠ Stražišče in za prvega predsednika društva je bil izvoljen Albin Rožman. Poleg njega so bili izvoljeni v upravni odbor še naslednji člani: Marjan Peternelj, Ljubica Jančar, Tomo Filipčič, Metka Valjavec, Janez Lesar, Marjan Trdina. Pisarna je bila kar v stanovanju predsednika, člani pa so se prva leta dobivali v šoli in po raznih gostilnah. Leta 1982 smo od občine Kranj dobili v najem pisarno v izmeri 9 m2 na Tomšičevi ulici v Kranju, katero pa je bilo potrebno še adaptirati.V tej pisarni smo vstrajali kar 14 let. V času od 1983 do 1988 leta se je na čelu Društva zvrstilo kar nekaj predsednikov in sicer Lado Krmec, Slavko Bračič, Janez Lesar in Marjan Trdina. Leta 1988 je vodenje Društva prevzel Peter Robnik in ga vodil vse do leta 2000. V 90. letih smo si zelo prizadevali pridobiti nove in večje prosotore, kar nam je tudi uspelo in leta 1996 smo se vselili v nove in odkupljene delovno bivalne prosotre v izmeri 85 m2 na ul. Lojzeta Hrovata 4/c, kjer se nahajamo še sedaj.

Člani društva so bili vseskozi aktivni na vseh področjih delovanja in med najbolj aktivnimi paraplegiki med vsemi regijskimi Društvi, pa naj je bilo to na srečanjih, druženju , rekreaciji in športu. Še posebej smo bili odlični v športih, predvsem v košarki na invalidskih vozičkih, kjer smo imeli reprezentante še v jugoslovanski reprezentanci in sicer Marjana Trdino, Marjana Peternelja, Petra Robnika in Janeza Trdino in takoj po osamosvojitvi še reprezentante Slovenije katerim so se pridružili še Janez Učakar, Slavko Bračič in kasneje še Jure Gašpar. Posledica tega je bila tudi, da smo bili 16 krar državni prvaki, 6  v evropskem pokalu in osvojili nešteto turnirjev tako doma kot po Evropi. Najbolj ponosni smo pa seveda na Marjana Peternelja – evropskega, svetovnega  in olimpijksega prvaka v atletiki. Marjan je še danes vzor vsem mlajšim športnikom invalidom in med njima sta iz našega Društva v sedanjem času v ospredju igralki namiznega tenisa – Andreja Dolinar in Mateja Pintar že nosilki medalj iz največjih tekmovanj.

Organi Društva

Drustvo paraplegikov gorenjske-Peter Robnik

Peter Robnik

Predsednik društva

drustvo paraplegikov gorenjske-fotomorgana

Anka Vesel

Namestnica predsednika društva

drustvo paraplegikov gorenjske-fotomorgana

Gašper Črnilec

Blagajnik društva

drustvo paraplegikov gorenjske-fotomorgana

Marjan Trdina

Tajnik društva, član Upravnega odbora

drustvo paraplegikov gorenjske-fotomorgana

Andraž Muljavec

Športni referent, fotograf, urejevalec internetne strani

drustvo paraplegikov gorenjske-fotomorgana

Jani Trdina

Član Upravnega odbora

drustvo paraplegikov gorenjske-fotomorgana

Jovita Jeglič

Socialna referentka, članica Upravnega odbora

drustvo paraplegikov gorenjske-fotomorgana

Lili Škantar

Članica Upravnega odbora

Barbara-Meglič-2

Barbara Meglič

Član Upravnega odbora

drustvo paraplegikov gorenjske-fotomorgana

Metod Zakotnik

Predsednik nadzornega odbora

Spoznajte nas

Kdo smo? Zakaj smo vezani na invalidski voziček? Takšna in še mnoga druga vprašanja se porajajo v glavah mimoidočih in tistih ki nas ne poznajo in ne vedo kaj je paraplegija.

Smo ljudje, ki smo živeli običajno življenje, bili mladi, razposajeni, uživali polno življenje, se skozenj prebijali tako in drugače. Potem pa… trenutek nepazljivosti, nepremišljenosti, lahko tudi naključja ali usode in življenje se nam je obrnilo na glavo. ZLOM HRBTENICE IN POŠKODBA HRBTENJAČE. Posledice paraplegija in vezanost na invalidski voziček, ter odzvanjanje besed zdravnika – nikoli več ne boš hodil. Ja in to se nam je zgodilo, nekaterim v prometnih nezgodah, drugim pri padcih z dreves, tretjim s prehitrim pristankom s padalom, naslednjim pri skoku v preplitko vodo itd.

Res nam je življenje zagodlo! Pa se nismo dali. Z veliko volje in želje se da kakovostno živeti tudi na invalidskem vozičku. In mi to življenje tudi polno živimo, kolikor se le da. Želimo si, da nas družba sprejema kot sebi enakim, ne želimo pa si da nas pomiljuje.

Nesreča nam je nekaj vzela, življenje po tem nas je nekaj naučilo,izostrilo nam je um, napolnilo srce in dušo – to pa veliko šteje.

Nas želite spoznati? Imate kakšno vprašanje? Želite z nami sodelovati?

Pridite, spoznajte nas in naše poslanstvo.

Za vse, ki ste še vedno malo negotovi kako ravnati z invalidom vam posredujemo nekaj napotkov:

Kot prvo je potrebno vedeti, je to, da invalidski voziček ni nalezljiva bolezen.
Ko se prvič srečate z invalidno osebo, mu pogumno sežite v roko, tudi v primeru če se izkaže, da ima zmanjšano sposobnost uporabe rok. To dejanje osebnega kontakta bo sprostilo psihološke blokade nesprejemljivosti in ustvarilo toplo ozračje za komunikacijo.
Če predvidevate, da bo vaš pogovor z osebo na invalidskem vozičku trajal dalj kot pet minut, poskusite dobiti mesto, kjer se boste tudi vi usedeli. Dobra pot, da sami preizkusite tako situacijo je, da strmite v strop direktno nad vami vsaj pet minut. Občutek bolečin v vratu vam bo pokazal o čem želimo povedati.
Za uporabnika invalidskega vozička je le-ta kot del njegovega telesa, je njegov osebni prostor. Med pogovorom zato ne dajajte nog na stopalke vozička, ne vsedajte se na kolesa, ne premikajte vozička… razen v primeru, da vprašate za dovoljenje.
Če niste sigurni kako postopati v trenutni situaciji, vprašajte in razčistite nejasnosti.
Če imate s sabo otroke. Normalno je, da otroci strmijo v voziček, je del njihovega radovednega značaja. Takrat imate idealno priložnost, da se z otrokom pogovorite o invalidih ter zakaj so nekateri na invalidskih vozičkih. Vzemite to kot del učenja s katerim boste pomagali otrokom pri preseganju tabojev nas odraslih.

In za konec; poglejte preko vozička, pred vami je oseba in ne invalidnost!

It's only fair to share...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Share on LinkedIn
Linkedin