Ročni kolesarji Zveze paraplegikov smo se 28.5.2016 zbrali v Kopru na 2. srečanju ročnih kolesarjev. Sonce in morje
sta privabila na naše druženje več kot 60 (ročno)kolesarskih navdušencev. Na traso proti Ankaranu se je podalo 32 članov
z različnimi tipi ročnih koles. Trasa je potekala večinoma po kolesarski stezi. Prvi s samostojnimi kolesi in kolesi na
priklop z “nekaj pomoči” so premagali celo 8% klanec in najdaljšo razdaljo. Vsak procent navkreber se pozna v rokah.
Vse čestitke fantje in dekleta! Kolesarji s kolesi na priklop so imeli največ težav v klanec, zaradi spodrsavanja kolesa.
Veseli me, da so se nam pridružili tudi člani, ki koles še nimajo in z nami preživeli aktivno dopoldne, saj so premagali del trase
z vozički. In si, na druženju z nami, lahko ustvarili sliko kakšne vrste kolo bi jim ustrezalo.
Člani z “modernimi” motornimi kolesi na priklop pa bodo kmalu lahko ustanovili svojo sekcijo. Izkazala so se za najbolj “nevarna”
med ročnimi kolesi. Saj smo utrpeli dve manjši nezgodi. Vse se je dobro končalo. Ugotovili smo, da so robniki, pa čeprav nizki,
zelo nevarni. Zato je pri zavijanju na pločnike potrebno biti skrajno previden. Svojevrsten izziv je tudi vožnja v skupini.
Iskreno se zahvaljujem našim spremljevalcem, posebej triatloncu Alešu Suhadolniku in Marjetki Šibelja, ki so nas varno
pospremili čez nevarne cestne odseke. Kolesarska pot Koper proti Ankaranu bi bila idealna, če bi uredili še nekaj
kilometrov kolesarskih poti ali uredili cestne robove. Tako pa smo pridobili dragocene izkušnje v cestnem prometu.
Predvsem pa bi veljalo razmisliti o varnostnih čeladah. Tudi svetla oblačila in opozorilne zastavice na cesti niso odveč.
Super je tudi kakšen odsevnik ali luč. Po rahli organizacijski zmedi na startu, nekaj potnih kapljah zaradi vročine in sončnih opeklin
smo se, po odzivih sodeč, zadovoljni vrnili v startnociljni prostor.
Okrepčali smo se v gostišču Emonec. Vesela sem vaših pohval, idej, vabil v različne konce Slovenije, razmišljanj o primernih in varnih
poteh, spremstvu in želje po druženju. A naj najprej razmislim o svoji izkušnji med vami. Hvala tudi vodstvu DP Istre in Krasa,
vodji športa pri Zvezi in šoferjem pokrajinskih društev za pomoč pri izvedbi srečanja.
